Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu Javnega holdinga Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni in medkrajevni avtobusni prevoz v Ljubljani in njeni okolici.

Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene avtobusne prevoze, servisiranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, tehnične preglede vozil in homologacije ter registracije vozil.

Avtobusi v mestnem potniškem prometu

V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno 217 mestnih avtobusov, ki so v uporabi v treh izvedbah vozil, in sicer 16 midi, 59 enojnih in 142 zgibnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni oz. zglobni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov.

Povprečna starost vozil je 8,06 let; 201 vozil je klimatiziranih, 159 jih ima videonadzorni sistem, 202 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 202 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 173 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički.

Midi avtobusi obratujejo na linijah št. 15, 21, 24, 26 in 30, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. 12, 12D, 13, 18, 18L, 19B in 19I. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. 2, 12, 12D, 15, 18, 18L, 19B, 19I, 21, 22, 24, 26, 27, 27B, 27K, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. 3, N3, 5, N5, 6B, 9, 13, 14 in 25. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. 1, 1B, N1, 3, 3B, N3, N3B, 5, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 8B, 9, 11, 11B, 13, 14, 20, 20Z in 25.

Medkrajevni potniški promet

Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja).

Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih ljubljanske kotline, 25 kilometrov linij je še vedno makadamskih. Prevoz na 32 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 675 kilometrov, poteka po objavljenem voznem redu. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa pa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih.

Plačilni sistem

Od uvedbe tramvajskega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni žetoni in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo.

Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik.

Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. 20 Reboljeva – Bavarski dvor poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni.

V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji. Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona).

Urbana

Enotna mestna kartica Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev Mestne knjižnice Ljubljana, plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim avtobusom.

Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih urbanomati, v potniških centrih LPP, trafikah, na Avtobusni postaji Ljubljana in turistično-informacijskem centru.

Mestna občina Ljubljana je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje Ultra. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v Mestni občini Ljubljana, v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP.

V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah.